Mali grad

Adventni venčki za čas pred božičem

21.11.2011

 

V Budnarjevi muzejski hiši v Zg. Palovčah nad Kamnikom smo teden dni pred prvo adventno nedeljo pripravili prikaz izdelovanja adventnih venčkov, ki sta jo vodila Sabina Šegula in Peter Ribič.

Pred nami je prva adventna nedelja in čas, ko bomo na adventnih venčkih prižgali prvo svečo. Mesec december je v pričakovanju enega največjih krščanskih praznikov, božiča. Zato uvrščamo tudi nekatere decembrske praznike v božični krog. Čas notranje in zunanje priprave se je začel že po sv. Martinu. Za tem praznikom sledi dan sv. Barbare, ko po starem običaju narežemo češpljevih ali češnjevih vejic, zadnje čase tudi forzicije, ki na božič lepo zacvetijo. V plitve posodice posejemo mlado žito; ko ozeleni, posodice ponavadi postavljamo k jaslicam.

Mlado cvetje, zelene vejice in mladi žito so simboli prebujanja novega življenja, kar povezujemo s Kristusovim rojstvom. Advent izhaja iz latinske besede »adventus« in pomeni prihod, torej čas, ko se kristjani pripravljajo na Kristusovo rojstvo. To traja štiri tedne, kar pomeni štiri obdobja zgodovine iz stare zaveze. Naše domove zaznamujemo z adventnimi venčki, kar pa pri nas ni povsem nov običaj.

Venček je spleten iz smrečja ali kakšnega drugega zelenja ali materiala, ki nam vzbudi željo po izvirnem oblikovanju. Na venček pritrdimo štiri modre ali bele sveče, marsikje tudi vijolične, in ga polepšamo z vijoličnimi pentljami. Vsaka sveča pomeni teden pred božičem; vsako nedeljo prižgemo po eno, kar v krščanstvu ponazarja, da je Kristus luč sveta. Celoten adventni okras je v svojih oblikah simbol večnosti in popolnosti.

Predzadnjo novembrsko nedeljo se je v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah zbralo veliko ljudi, ki so lahko spoznali, kako sami naredimo adventni venček. Člani Turističnega društva Kamn'k, ki smo pripravili vsakoletno delavnico izdelovanja adventnih venčkov, ter poskrbeli, da je bilo na voljo dovolj materiala za izdelavo teh venčkov.

Tako smo videli pridne roke, ki so pri svojem delu uporabile praktično vse, kar je bilo v tem času v naravi zelenega. Pušpan je bil konec novembra še vedno zelo lepo zelen, nabrali smo bršljan, veje smreke, bora in ciprese. Obiskovalci so sledili nasvetom Sabine Šegula in Petra Ribiča. Za okras teh znanilcev božiča so uporabili še šipkove plodove, posušene cvetove hortenzije, prazne polžje hišice, kostanj, dele storžev, cimetove palčke in še kaj nenavadnega bi se našlo.

Peter Ribič je končal študij agronomije. Veliko ve povedati o adventnih venčkih. Najprej to, da za njihovo izdelavo lahko uporabimo naravne ali umetne materiale. »Za osnovo adventnega venčka uporabimo vrbove veje ali srobot, lahko pa je to umeten material, na primer vrtnarska goba ali celo plastika,« je v Budnarjevi muzejski hiši pripovedoval Peter Ribič. »Za navijanje, to je samo izdelavo venca, uporabimo smrekove ali jelkove veje, tiso, cipreso ali celo mah. Za ta del adventnega venčka ponavadi ne uporabljamo umetnih materialov, saj nekako ne sodijo nanj. Zadnje čase je v vrtnarski oziroma cvetličarski stroki moderno in zelo priljubljeno vse, kar najdemo v naravi. Tistim, ki se bodo sami lotili izdelave adventnega venčka, odsvetujem uporabo umetnih materialov, na primer kakšne plastične pentlje in podobno. Če se v tej pozni jeseni odpravimo na sprehod po gozdu, bomo našli veliko zanimivih in primernih stvari, ki jih bomo s pridom uporabili pri izdelavi venčka. Domišljija naj najde svojo pot.«

Kaj pa sveče? »Barva sveč naj bi bila praviloma vijolična, vendar v zadnjem času izbiramo barve, ki so nam morda najbolj pri srcu, ali pa so nekako skladne z barvami okrasja in zelenja,« je sklenil Peter Ribič.
V Budnarjevi domačiji je bilo na to megleno nedeljo zopet prijazno vzdušje. Vabimo vas, da se nam pridružite še na drugih delavnicah, ki bodo potekale do konca leta.

Besedilo in fotografije: Turistično društvo Kamn'k


<< Nazaj | Novice