Mali grad

7. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik

06.05.2015

 

Popoldan je v sejni dvorani potekala 7. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik, na kateri so svetnice in svetniki med drugim sprejeli Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 2015–2020, Predlog Statuta Občine Kamnik v prvi obravnavi in Dolgoročni načrt razvoja in vzdrževanja občinskih cest za obdobje 2015–2022 v občini Kamnik.

Prisotnih 29 svetnic in svetnikov je najprej potrdilo Zapisnik 6. redne seje Občinskega sveta.

Glede dnevnega reda je vodja Oddelka za gospodarske javne službe mag. Matjaž Srša predlagal razširitev s točko »Seznanitev s poročilom o poteku kohezijskih projektov za izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v Kamniku in o pridobivanju nepovratnih sredstev«, ki se jo je uvrstilo na dnevni red kot zadnjo točko. 

Na zastavljena vprašanja 7. redne seje Občinskega sveta Občine Kamnik je svetniku Edisu Rujoviću (LDP) odgovoril župan Marjan Šarec, ki je k odgovoru, ki ga je  pripravila vodja Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve Maja Sušnik dodal, da bo občinska uprava najprej preučila investicijo ureditve Starega gradu, je pa poudaril, da je ideja o ohranitvi zemljišča za objektom Kmetijsko gozdarske zadruge Kamnik kot prostora za rekreacijo, druženje in podobno, dobra in jo bo občinska uprava tudi preučila. Svetniku Bogdanu Pogačarju (NSi) je odgovor podala vodja Oddelka za urejanje prostora dr. Marija Tadeja Ježek.

Sledila je Seznanitev s Poročilom o izvajanju projekta »Razvoj občinskega modela za reševanje potreb starejših v občini Kamnik« za leto 2014. »Občina Kamnik skupaj z Zavodom Oreli že peto leto uspešno deluje na področju kvalitetnega in aktivnega staranja ter medgeneracijskega sodelovanja. Model za reševanje potreb starejših nastaja iz prakse in temelji na postopni modularni izgradnji mreže. Model temelji na vključitvi vseh akterjev na območju občine Kamnik na področju starejših v koordinirano delovanje, razvoj vsebinskih podpornih aktivnostih, uporabi novih IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija) rešitev ter razvoju novih servisnih storitev. Na vzpostavitev modela je potrebno gledati dolgoročno kot stalno podporo aktivnemu staranju in vzpostavitvi medgeneracijskega sožitja. Glavni namen sistema je, da starejši ostanejo čim dlje časa varni v domačem okolju, s čimer znižamo izdatke občine Kamnik. Na vzpostavitev modela je potrebno gledati dolgoročno kot podporo aktivnemu staranju in vzpostavitvi medgeneracijskega sožitja. Ključni cilj uspeha je ozaveščanje in vključevanje vseh generacij za solidarnostno sožitje in medsebojno pomoč, s posebnim poudarkom na vzgoji mladih za prostovoljno delo. Slednje lahko zagotovimo le s stalnim razvojnim in inovativnim pristopom,« je v obrazložitvi med drugim dejala višja svetovalka za področje družbenih dejavnosti Katja Vegel, nato pa je Poročilo razvoja občinskega modela za reševanje potreb starejših v občini Kamnikpredstavila direktorica Zavoda Oreli Martina Ozimek. Slednja je govorila o spremljanju demografskih gibanj v občini Kamnik, delovanju in razvoju sistema prostovoljstva, izobraževanju in razvoju prostovoljstva in skupin za samopomoč, izdelavi zgibank za kakovostno starost, spletni informacijski točki za starejše, modulu Prostovoljec in modulu Mnenja, o delovanju svetovalne pisarne za starejše in razvojnih nalogah ter ob koncu predstavila še finančno poročilo.

Svetnice in svetniki so na današnji seji s 25 glasovi za in 0 proti sprejeli Sklep o vrsti oddelkov, številu otrok v oddelkih in poslovnem času vrtcev v občini Kamnik v šolskem letu 2015/2016. Višja svetovalka za družbene dejavnosti Katarina Ščetinin Sever, ki je poudarila, da bo v letošnjem letu sprejetih najvišje število otrok, in sicer 1458 otrok v 82 oddelkih, je ob tem dejala: »Zakon o vrtcih v 17. členu glede števila otrok v oddelku izrecno določa, da  število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset otrok. 24. člen Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje pravi, da vrsto in število oddelkov ter število otrok v oddelku vrtec določi v soglasju z občino, ustanoviteljico vrtca. 25. člen pravilnika pa narekuje, da za zasebne vrtce s koncesijo sklep o tem sprejme občina koncedentka. Pri določanju števila otrok v oddelku se upošteva tudi igralna površina na otroka, ki je določena v pravilniku, s katerim se ureja prostor in oprema vrtca. Po 25. členu pravilnika je v homogeni oddelek lahko vključeno: v oddelek prvega starostnega obdobja najmanj devet in največ 12 otrok, v oddelek drugega starostnega obdobja, v katerem so 3–4 letni otroci, najmanj 12 in največ 17 otrok, v ostale oddelke drugega starostnega obdobja najmanj 17 in največ 22 otrok. V heterogeni oddelek je lahko vključeno: v oddelek prvega starostnega obdobja najmanj sedem in največ deset otrok, v oddelek drugega starostnega obdobja najmanj 14 in največ 19 otrok. V kombinirani oddelek je vključeno najmanj deset in največ 17 otrok. Občina, ustanoviteljica vrtca oziroma občina koncedentka lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v občini odloči, da se najvišje število otrok v oddelku poveča za največ dva otroka v oddelku. Glede na to, da postopek sprejema otrok za šolsko leto 2015/2016 še ni zaključen, lahko še naknadno, vendar najkasneje do 1. 9. 2015, pride do preoblikovanja oddelkov z namenom čim bolj optimalne zasedenosti prostih mest.«

V nadaljevanju so člani Občinskega sveta Občine Kamnik obravnavali in sprejeli Predlog Sklepa o soglasju k Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Antona Medveda Kamnik, ki ga je predstavila višja svetovalka za družbene dejavnosti Katarina Ščetinin Sever in ob tem med drugim dejala, da bo s sprejetjem predlaganega sklepa omenjeni akt vrtca usklajen z veljavno zakonodajo, sprejeti pravilnik pa bo osnova za izvedbo javnih razpisov za sistemizirana delovna mesta. Svetnica Nina Irt je k obravnavi dodala, da sistematizacija še ne pomeni, da bo do razporeditve logopeda prišlo, saj je vse vezano na finančna sredstva, ki pa jih ni. Je pa ravnateljica Vrtca Antona Medveda Renata Hojs poudarila, da naj bi logoped ostal v Osnovni šoli 27. julij Kamnik, kjer se nahaja tudi sedaj, obravnave pa naj bi se začele s septembrom, saj je porast otrok z jezikovnimi težavami vedno večji, obravnava le teh pa se mora začeti že v predšolskem obdobju.

Letno poročilo družbe Velika planina d.o.o. za leto 2014 je predstavil v.d. direktorja družbe Velika planina d.o.o. Leon Keder: »Poslovanje družbe Velika planina d.o.o. je v letu 2014 zaznamovalo predvsem nedelovanje sedežnice Šimnovec, naravna ujma – žled v začetku leta in slabo vreme poleti. Navedeni dejavniki so pripomogli k temu, da je družba poslovno leto iz vidika prihodkov zaključila slabše kot leto prej. Takoj po koncu poletne sezone smo pričeli z reorganizacijo in optimizacijo poslovanja (izpogajali smo boljše cene pri dobaviteljih, zmanjšali smo vsakdanje stroške kot so gorivo, telefoni in podobno, optimizirali smo delovni čas oziroma razporede dela, uvedli smo računalniško vodenje zalog gostinstva in podobno). Reorganizacija in optimizacija poslovanja družbe se je izkazala za uspešno, saj smo uspeli znižati stroške poslovanja za približno 230.000 evrov, in sicer iz 990.055 evrov na 760.427 evrov. Velika planina d.o.o. je imela v letu 2014 zabeleženih 760.427 evrov (lani 990.055 evrov) poslovnih odhodkov. Mednje štejemo: stroške blaga, materiala in storitev, ki so v letu 2014 znašali 334.161 evrov (lani 527.115 evrov). Stroški blaga, materiala in storitev so se v primerjavi s prejšnjim letom znižali za 24 odstotkov. Družba je poslovno leto zaključila s 40.000 evri večjo izgubo kot leto poprej (245.686 evrov -2014, 205.455 evrov - 2013), vendar je potrebno povedati, da je to posledica manj prihodkov zaradi nedelovanja sedežnice, naravne ujme in slabega vremena, na kar družba ni imela vpliva.  Družba bo prihodke v poslovnem letu 2015 povečala, saj z julijem 2015 prične obratovati prenovljena sedežnica Šimnovec. Ugotovljeno je, da kar 70 odstotkov potnikov nihalke uporabi tudi sedežnico. Prav tako družba uvaja nove produkte in storitve (obratovanje prenovljene Gostilne Pod žičnico, možnost oglaševanja, različni popusti za skupine in posameznike, uvedba krpljanja, snežni park, organizacija dogodkov in podobno), ki bodo pripomogli k pospeševanju prodaje oziroma povečevanju prihodkov. Eden od ukrepov za povečevanja prihodkov je tudi pridobitev sredstev iz drugih naslovov (oglaševanje). Konec leta 2014 je tako družba pričela pogovore z več pravnimi subjekti, ki se zanimajo za oglaševanje na naših vozovnicah in drugih prostorih, kjer je možno oglaševanje. Trenutno je družba tik pred podpisom dveh takšnih pogodb, ki bosta družbi prinesli kar nekaj sredstev (preko 25.000 evrov). Uvajanje novih produktov in storitev ter predvsem izboljšani marketing in delo z mediji, se je v drugi polovici poslovnega leta 2014 že pokazala za uspešno. S proaktivnim delom z mediji, ki so pisali o Veliki planini skoraj na dnevni bazi, z osebnimi kontakti s turističnimi agencijami po Sloveniji, ki so k nam pošiljali turiste, uvedbo nagrajevanja zaposlenih za dobro delo (zaposleni so bili prijaznejši in ustrežljivejši), nakupom službenih oblačil za zaposlene, ki so dajali videz urejene družbe in s podobnimi ukrepi, ki se na prvi pogled mogoče zdijo majhni, a dejansko pripomorejo k uspehu, smo uspeli povečati obisk. Tako smo od oktobra naprej do konca leta, ko je po navadi mrtva sezona, beležili povečanje potnikov na nihalki. Kljub temu, da sedežnica ni delovala. V naslednjem poslovnem letu bomo pričeli z uvajanjem novih produktov in storitev, kot so zip-line, aktivne počitnice, team buildingi, organizacija različnih dogodkov in podobno.«

Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 2015–2020 je bil sprejet s 27 glasovi za in 0 proti. Z njegovim sprejemom je za programsko obdobje 2015 - 2020 podana pravna osnova za dodeljevanje sredstev iz proračuna Občine Kamnik na področju ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja. Vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Martina Bajde je v obrazložitvi med drugim dejala: »Za novo programsko obdobje 2015 – 2020 je potrebno sprejeti nov pravilnik in ga uskladiti z novimi Uredbami Komisije EU. Pravilnik določa pogoje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Kamnik za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. Za programsko obdobje 2015 – 2020 so predlagani naslednji ukrepi: Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014: UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen); UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen); UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen); UKREP 5: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen). De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013): UKREP 6: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore; UKREP 7: Sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak; UKREP 8: Sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije. Ostali ukrepi Občine: UKREP 9:Šolanje v poklicnih in srednješolskih kmetijskih programih.« K tej točki je bil sprejet tudi amandma Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, ki pravi, naj se 4. točka 25. člena spremeni tako, da se glasi: »V kolikor odobrenih sredstev upravičenec ne izkoristi v pogodbeno določenem roku izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.«

Sledil je sprejem Sklepa o opustitvi javnega dobra.

Predlog Statuta Občine Kamnik – 1. obravnava je predstavil predsednik Statutarno-pravne komisije dr. Damjan Hančič in v obrazložitvi med drugim dejal: »Občinski svet Občine Kamnik je na 2. seji, 26. 11. 2014, sprejel sklep, št. 0322-0009/2014/2, na podlagi katerega je Statutarno-pravna komisija pripravila predlagano besedilo sprememb. Gre za uskladitev besedila z veljavno zakonodajo, predvsem z Zakonom o lokalni samoupravi in njegovimi nedavnimi spremembami, ki so nastale z Zakonom o ukrepih za uravnoteženje javnih financ, Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora in opozorilom Ministrstva za javno upravo z dne 13. 2. 2015. V predlaganem besedilu se v skladu z navodili ministrstva in določili Zakona o lokalni samoupravi večina členov IV. in V. poglavja črta, saj ne gre za vsebino, ki se jo opredeljuje v statutu občine. Poleg tega predlog novega besedila popravlja nekatere tiskarske in slovnične napake, ki so se pojavile v statutu ter zastarelo terminologijo.« Svetnice in svetniki so statut v 1. obravnavi sprejeli s 25 glasovi za in 0 proti.

Na 7. redni seji je bil med drugim s 27 glasovi za in 0 proti sprejet tudi Dolgoročni načrt razvoja in vzdrževanja občinskih cest za obdobje 2015–2022 v občini Kamnik, katerega osnovno vodilo pri izdelavi je bilo zagotavljanje prevoznosti oziroma preprečevanje nadaljnjega razpadanja cest. Vodja Oddelka za gospodarske javne službe mag. Matjaž Srša je v tej točki med drugim poudaril: »Dolgoročni načrt zajema načrt razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se za obdobje najmanj štirih let, ciljno obdobje med 2015 in 2022, določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja. Predstavljeni načrt zajema občinske ceste v občini Kamnik, katerih skupna dolžina znaša 416 kilometrov, od tega: lokalne ceste 159,82 kilometra, javne poti 203,631 kilometra, nekategorizirane javne prometne površine pa 52,797 kilometra. Osnova za izdelavo dolgoročnega načrta je bila ocena poškodovanosti cest. Na podlagi video posnetkov je bila za vse posnete ceste izdelana ocena poškodovanosti cest po metodi MSI (Modified Swiss Index), ki je v svetu zelo razširjena. Ta se določi na vizualni oceni poškodb vozne površine in pri tem upošteva razpokanost, obrabljenost, zakrpanost in poškodbe v obliki udarnih jam ter njihovo razširjenost oziroma odstotek površine, ki je prizadet s posameznim tipom poškodbe. Na ta način vsak 50 metrov odsek ceste dobi svoj indeks oziroma številko, ki se lahko giba med 0 (zelo dobro stanje) in 9 (cesta praktično razpada). V splošnem za zelo malo obremenjene ceste velja, da je stanje mejno, če indeksi MSI ne znaša več kot 2,6. Za bolj obremenjene ceste je stanje mejno pri še nižjem indeksu MSI. Posredno so se tako ocenila potrebna vlaganja v cestno omrežje oziroma skupni strošek, ki ga je treba vložiti v vzdrževanje cestnega omrežja, da se stanje cestnega omrežja ne bi poslabševalo in bi se ohranila prevoznost cest.«

Kot zadnja točka pa je sledila še Seznanitev s poročilom o poteku kohezijskih projektov za izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja v Kamniku in o pridobivanju nepovratnih sredstev. Višja svetovalka za komunalno infrastrukturo Suzana Stražar je povedala, da je bila v četrtek, 24. aprila 2014, na dopisni seji Vlade sprejeta Uredba o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (v nadaljevanju Uredba). Na vladnih spletnih straneh je bila hkrati objavljena napoved Vlade, da bo do poletja 2015 omogočen začetek izvajanja kohezijske politike na breme državnega proračuna, še pred akreditacijo sistema v Bruslju. »Glede na napoved zato ugotavljamo, da bomo najbrž porabili vsa razpoložljiva proračunska sredstva, še preden bomo pridobili Pogodbo o sofinanciranju s strani države in EU. Zaradi te bojazni želimo pravočasno seznaniti Občinski svet o nastali problematiki in o morebitnih zapletih.« Predstavila je kratek opis obeh kohezijskih projektov in vpogled v opravljene aktivnosti pri pridobivanju nepovratnih sredstev od zadnjega poročanja na 30. redni seji, ki se je odvijala 30. aprila 2014, opisala potek gradnje in napredovanja projekta oskrba s pitno vodo na območju Domžale – Kamnik in potek gradnje ter napredovanja projekta odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale – Kamnik, v zaključku pa še dodala: »Iz napisanega je jasno, da je organizacija ekipe v naši občini ustrezna in da dela za enkrat dobro tečejo. Vzpostavili smo tudi dobro koordiniran nadzor celotnega poteka projektov. S koordinatorjem na projektu, kot vodilna občina stalno bdimo, da tudi dela pri ostalih občinah tečejo v skladu s pravili. Opozoriti je potrebno, da morebitna napaka vsake posamezne občine lahko vpliva na uspeh celotnega kohezijskega projekta, zato je ta kontrola še toliko bolj pomembna. V letošnjem letu smo morali oddati celotne dokumentacije za izvedbo razpisov, ki so že v pregledovanju na Ministrstvu za okolje in prostor.«


<< Nazaj | Novice