Mali grad

5. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik

04.03.2015

 

Popoldan je v Sejni dvorani potekala 5. redna seja Občinskega sveta Občine Kamnik, na kateri so svetnice in svetniki med drugim sprejeli Sklep o podelitvi priznanj Občine Kamnik v letu 2015.

Prisotnih 29 svetnic in svetnikov je najprej potrdilo Zapisnik 4. redne seje Občinskega sveta.

Glede dnevnega reda je višja svetovalka za družbene dejavnosti Katarina Ščetinin Sever predlagala, da se Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Kamnik obravnava po skrajšanem postopku.

Za začetek so svetnice in svetniki obravnavali in sprejeli Predlog Sklepa o podelitvi priznanj Občine Kamnik v letu 2015. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji 4. seji, dne 29. 1. 2015, obravnavala predloge, ki so prispeli na razpis za podelitev priznanj Občine Kamnik v letu 2015. Do predpisanega roka, to je do 23. januarja 2015, je prispelo 17 predlogov. Komisija je predloge obravnavala in po razpravi pripravila sklep, s katerim predlaga Občinskemu svetu, da v letu 2015 podeli naslednja priznanja: naziv častni občan Občine Kamnik Janezu Majcenoviču (naziv za življenjsko delo na področju naravoslovnih strok in pomenljive prispevke, ki jih je ob poklicnih zadolžitvah vseskozi dopolnjeval z govorico glasbe in v spremstvu vrednot najširših duhovnih razsežnosti, s čimer je bogatil Kamnik in obenem prispeval ugleden delež k njegovi širši prepoznavi in uveljavitvi), eno zlato priznanje Antonu Ftičarju (za več kot 30-letni prispevek h kakovostni ravni kulturnih prireditev na Kamniškem, zavzeto strokovno pomoč in zgledno ustvarjalno spodbudo ljubiteljskemu kulturnemu snovanju, izborno dopolnjevanje kulturne ponudbe z vrhunskimi umetniškimi dosežki domačih in tujih (po)ustvarjalcev, ohranjanje spomina na znamenite osebnosti s Kamniškega ter avtorski doprinos k oblikovanju in širši prepoznavnosti kulturne podobe kamniške občine), dve srebrni priznanji, in sicer Francu Poljanšku (za dolgoletno sodelovanje pri razvoju in spodbujanju folklorne dejavnosti na Kamniškem) in Kulturnemu društvu Mešani pevski zbor Odmev Kamnik (za 34-letni prispevek k bogatenju ter prepoznavnosti kamniške in slovenske zborovske kulture in izjemne uspehe na slovenskih ter mednarodnih glasbenih tekmovanjih) ter dve bronasti priznanji, in sicer Janezu Bratovžu (za prispevek pri promociji in prepoznavnosti občine Kamnik na gostinskem in turističnem področju, za zasluge pri projektu Okusi Kamnika in Trnič na vsako mizo, s čimer je velikoplaninski sir trnič umestil v vrhunsko kulinariko) in Društvu Demos na Kamniškem (za dosežke v prizadevanju za uveljavitev temeljnih civilizacijskih načel o dostojnem obeležju grobišč žrtev pomorov, ki jih je na območju občin Kamnik in Komenda zagrešila totalitarna oblast takoj po drugi svetovni vojni, za ohranjanje demokratičnih izročil koalicije Demos na Kamniškem ter za prispevek k narodni spravi na Kamniškem in Komendskem).

Na zastavljena vprašanja 5. redne seje Občinskega sveta Občine Kamnik je svetniku Bogdanu Pogačarju (NSi) odgovorila višja svetovalka za družbene dejavnosti Katarina Ščetinin Sever, samostojnemu svetniku Jožetu Korošcu (SLS) je odgovor podala vodja Oddelka za premoženjsko-pravne in splošne zadeve Maja Sušnik, Dušku Papežu(Lista Dušana Papeža) pa vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Martina Bajde. 

Vodja Dnevnega centra Štacjon Anja Koželj je podala Seznanitev s Poročilom Dnevnega centra za osebe s težavami v duševnem zdravju Kamnik-Štacjon za leto 2014. »Kljub nekaterim nasprotovanjem in dvomom, ki so se porajali že v letu 2011, ko smo pričeli s postopki za vzpostavitev dnevnega centra, se je skozi čas izkazalo, da je tovrstna pridobitev neizmerna predvsem za populacijo, ki se sooča s težavami v duševnem zdravju. Ljudem, ki se soočajo z najtežjimi duševnimi motnjami, je omogočeno v sodelovanju s svojci in bližnjimi, da živijo v svojem življenjskem okolju namesto v posebnih socialno varstvenih zavodih in domovih za stare. Uporabnikom se po vključitvi v program izboljša kvaliteta življenja, tudi tako, da se jim preko celostno individualne obravnave pomaga zagotoviti osnovne življenjske pogoje za bivanje (kot so primeren prostor za bivanje, redni obroki, finančna sredstva in podobno) in primerno zdravstveno obravnavo. Preko različnih delavnic, usmerjenih na osebnostno rast, se naučijo živeti in soočati s svojo boleznijo ter se spopadati s trenutnimi stiskami v vsakodnevnem življenju, pri čemer so še kako pomembne socialne in komunikacijske veščine, ki jih pridobijo v programu. Marsikateremu uporabniku je s programom nadomeščena tudi primarna družina, ker te nimajo oziroma so od nje zaradi bolezni odtujeni. Ob stiskah in težavah, ki izvirajo iz narave bolezni, v dnevnem centru vedno najdejo sogovornika in strokovno pomoč. Preko različnih skupinskih aktivnosti se uporabniki učijo konkretnih življenjskih spretnosti in veščin, ki jim omogočajo večjo samostojnosti in neodvisnost v življenju (kot na primer šivanje, čiščenje, kuhanje). Tako pridobivajo tudi na pozitivni samopodobi in samospoštovanju, občutku moči in koristnosti, kar je za osebe s težavami v duševnem zdravju zelo pomembno.Dobro vzpostavljeno sodelovanje z organizacijami v lokalni skupnosti omogoča, da je program dobro prepoznan in pomemben del lokalne skupnosti in zunaj nje, kar dokazuje to, da jih kot partnerja vabijo in vključujejo v različne projekte. Prepoznavnost programa in prizadevanje zaposlenih v programu za ozaveščanje problematike duševnih bolezni, odpravo predsodkov glede duševnih motenj in preprečevanje diskriminacije do ljudi s težavami v duševnem zdravju, poleg vzpostavljenega sodelovanja, se omogoča tudi tako, da je program odprt za širšo javnost, za učence, dijake, študente in prostovoljce ter z organizacijo predavanj in drugih dogodkov povezanih s programom. Ocenjujemo, da je program uresničil vse zastavljene cilje in da so učinki programa presegli naša lastna predvidevanja. V letu 2014 smo v celoti uresničili zastavljene cilje in doseženi učinki programa so zelo pozitivni. Ocenjujemo, da je program tako kot je zastavljen in deluje, zelo dober in se njegovo izvajanje lahko nadaljuje v nespremenjeni obliki hkrati pa menimo, da je vedno prostor še za nadgradnjo ob upoštevanju finančnih zmogljivosti. V letu 2014 smo omogočili socialno vključenost 41 uporabnicam in uporabnikom. Preko izvajanja 20 različnih rednih tedenskih in mesečnih delavnic smo omogočali kakovosten in aktiven način preživljanja časa tem osebam, omogočili smo jim pridobivanje različnih spretnosti, veščin in znanj. Poleg rednih skupinskih delavnic smo izvajali še vrsto občasnih in enkratnih skupinskih aktivnosti ter organizirali različne enkratne dogodke, pri čemer menimo, da je lahko vsak uporabnik našel nekaj zase, saj so uporabniki sodelovali tako pri načrtovanju, izvedbi kot evalvaciji omenjenih aktivnosti. Poleg tega 10 uporabnikom programa, ki se soočajo z najtežjimi duševnimi motnjami, v sodelovanju s svojci in bližnjimi omogočamo, da živijo v svojem lokalnem življenjskem okolju namesto v posebnih socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše občane.«

Sprejet je bil tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Kamnik – skrajšani postopek, s katerim so predlagane spremembe posamičnih členov, to so spremembe in dopolnitve 2., 11. in 17. člena, usklajene z obstoječim stanjem in zakonodajo.

V nadaljevanju so svetnice in svetniki z 28 glasovi za potrdili Predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik v prvi obravnavi. Višja svetovalka za družbene dejavnostiLiljana Juhart Mastikosa: »Javni interes na področju knjižnične dejavnosti se kaže v nalogah in poslanstvih knjižnic. Knjižnice v skladu s strokovnimi načeli organizirajo zbirke knjižničnega gradiva in virov informacij z namenom zagotavljati posameznikom in skupinam dostopnost in uporabo gradiva in z njim povezanih informacij. Javni interes za knjižnično dejavnost se kaže v skupno dogovorjenem poslanstvu ustanoviteljic, ki ga knjižnice uresničujejo. Skupno poslanstvo sta Občina Kamnik in Občina Komenda uredili z aktom že leta 2004. Odlok je potrebno uskladiti z veljavno zakonodajo, predpisi, obenem pa se z novim aktom zaradi zastarelosti naziva knjižnice spreminja tudi uradni naziv knjižnice. Dosedanji naziv Matična knjižnica Kamnik je povezan s knjižničarsko zakonodajo pred letom 2001 in pomeni knjižnico, ki opravlja posebne svetovalne, izobraževalne in razvojne naloge za strokovni razvoj knjižnic na svojem področju. Po letu 2001 se je vzpostavil drugačen knjižnični sistem z osrednjimi in območnimi knjižnicami, zato je pojem matičnost zamrl, tudi na državni ravni, saj je nekdanja matična služba v Nacionalni in univerzitetni knjižnici postala razvojna služba. Ime oziroma naziv matična je zaradi zastarelosti in drugačne funkcije knjižnice neustrezno. S predlogom novega odloka bi se zavod preimenoval v »Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik«. Pobuda prihaja iz civilne družbe in ima širšo podporo v kamniški strokovni in kulturniški javnosti, od koder izhaja. Preimenovanje temelji na dognanjih književnih ved in literarne kritike, torej na znanstveni oceni oziroma presoji nesporno ugotovljenih literarnih dosežkov omenjene osebe. S tem bi dali pomembno mesto kamniškemu rojaku – enemu največjih slovenskih pesnikov, ki ga prof. dr. Janko Kos zaradi mojstrstva, kakršnega je izkazal v svojem sicer kratkotrajnem pesniškem ustvarjanju, uvršča ob bok Francetu Prešernu. Prav tako je potrebno natančno opredeliti naloge in obveznosti organov zavoda, medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljic in zavoda, opredeliti naloge skupnega organa, novelirati klasifikacije dejavnosti knjižnice po uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti in navesti vse organizacijske enote zavoda.«

V zadnji, šest točki, pa so člani Občinskega sveta Občine Kamnik sprejeli še Sklep o opustitvi javnega dobra.


<< Nazaj | Novice