Tradicionalna prireditev ob mednarodnem prazniku dela

V sredo, 1. maja 2024, je v organizaciji DKD Solidarnost Kamnik in ob podpori Občine Kamnik pri International Piknik Centru "PRI Jurju" potekala tradicionalna prireditev ob mednarodnem prazniku delavstva 1. maju, največjemu praznovanju socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Zbranim se je ob tej priložnosti pridružil župan Matej Slapar, še prej pa se udeležil tudi budnic Mestne godbe Kamnik in Godbe Tuhinjska dolina.  

V Sloveniji 1. maj praznujemo kot državni praznik uzakonjen šele po drugi svetovni vojni. Na ta dan se spominjamo krvavih delavskih demonstracij v začetku maja 1886 v Chichagu, ko so delavci zahtevali 8-urni delavnik.

Prvomajsko dogajanje v občini Kamnik se je začelo malo po 3. uri zjutraj, ko je Mestna godba Kamnik, s tradicionalno prvomajsko budnico, krenila z Glavnega trga v Kamniku. Pot so nadaljevali proti Duplici, Šmarci, Volčjemu Potoku, Tunjicam, Motniku, Špitaliču, Zgornjemu Tuhinju, Pšajnovici, Vrhpolju, Domu starejših občanov Kamnik, Mekinjam, Godiču, Stranjam  in nazadnje ob 12. uri v Kamniški Bistrici sklenili prvomajsko bujenje. Na budnici so se jim pridružile tudi članice društva kamniških mažoretk Veronika. Godba Tuhinjska dolina pa je zaigrala budnico ob 7. uri pri gasilnem domu Sela ter ob 8. uri na terasi pred Termami Snovik.

Zbranim na budnicah in prvomajskem druženju se je pridružil tudi župan Matej Slapar, ki je med drugim poudaril: »Organizator, Delavsko kulturno društvo Solidarnost Kamnik, s tradicionalno prireditvijo ob prvem maju v Kamniški Bistrici opozarja na izboljšanje delavskih pravic in standardov ter v spomin na dogodke iz preteklosti, ko so si delavci s krvavim bojem takrat priborili boljše pogoje za delo, organizira srečanje tukaj v Kamniški Bistrici. Delavci so si leta 1886 izborili minimalne pogoje, danes pa mora za zaščito delavcev in dostojne pogoje ter plačilo za delo, preko zakonodaje, poskrbeti država. Pa je temu res tako? Še posebej tudi na določenih sistemsko pomembnih delovnih mestih, kot so na primer zdravstvo, zdravstvena nega, vzgoja in izobraževanje in podobno, ni zagotovljenih minimalnih standardov ter primernega plačila, kar na dolgi rok lahko predstavlja zmanjšanje zanimanja za te poklice in tudi zmanjšanje kvalitete javnega servisa občankam in občanom. V dobro urejeni državi, bo le zadovoljen delavec lahko na svojem delovnem mestu talente razvil in dal v podjetje oziroma v organizacijo v kateri je zaposlen, najboljši možni učinek, s tem pa najboljšo možno korist sebi in celotni družbi. S tem bodo podjetja, skupnosti, občine in države rastle ter se razvijale. Prepričan sem, da smo v Sloveniji tega sposobni, saj imamo kvalificirane, inteligentne ter razvojne posameznike, ki ustvarjajo veliko dodano vrednost celotni družbi. V Sloveniji imamo dober izobraževalni sistem, postavljene dobre temelje, imamo tudi dobro okolje, da mladi lahko tukaj uspejo. Pomembno pa je, da država preko zakonodaje poskrbi za vedno boljše pogoje in plačila tudi v javni upravi, saj bo le tako Slovenija lahko uspešna država. Hvala organizatorjem DKD Solidarnost Kamnik, ki vsako leto, tudi kot to ni samoumevno, organizira srečanja, da se tukaj zberemo v velikem številu in opozarjamo, kaj je bilo nekoč s krvavim bojem doseženo in da te standarde tudi v prihodnje obdržimo in jih skupaj še dvignemo. Hvala tudi vam obiskovalke in obiskovalci, da se vsako leto znova udeležite slovesnosti v Kamniški Bistrici. Lepa dobrodošlica v dolini Kamniške Bistrice in želim vam prijetno druženje ter živel 1. maj.«

Slavnostni govornik Aleš Hojs pa je ob prazniku delavstva med drugim dejal: »Spoštovane gospe, spoštovani gospodje. Najprej seveda gre iskrena zahvala Delavskemu kulturnemu društvu Solidarnost za to, da vsako leto tukaj pripravi praznovanje ob prvem maju in pa seveda gre vsem vam delovnim pridnim delovnim ljudem iskrene čestitke ob prazniku dela prvega maja. Že leta 1891 so se prvi Slovenci na podobnem protestu zbrali na ljubljanskem Rožniku tudi takrat so protestirali za to, kar so storili tam na oni strani Atlantika in prvi maj je bil vedno poleg tega, da je bil simbolno dan delavskih pravic, zaznamovan s tistimi dogodki iz zgodovine, ki so bili posebej prelomi za narod, za nacijo. Zato je potrebno tukaj izpostaviti dva dogodka. Prvi je 1. maj leta 1941 ravno tako na Rožniku in zato je Rožnik tudi danes v naši prestolnici simbol boja za delavske pravice, ko so se tam zbrali partizani in tisti domoljubi, ki so vedeli, da se je potrebno nacizmu in fašizmu upreti. Potrebno je spomniti tudi na dogodek 1. maja leta 2004, torej izpred dvajsetih let. Takrat smo se mnogi, tudi tukaj zbrani, zbrali na Rožniku in proslavili tisti zadnji korak naše osamosvojitve, torej tiste naše odločitve, da se po naši samostojnosti skupaj združimo s svobodno demokratično Evropo. Če se spomnimo tistega znanega reka, ki smo ga poslušali v času socializma, ki je bil  nek način zlorabljen, torej izreka delu čast in oblast. Potrebno je povedati, da je ta rek še kako resničen, da je ta rek iskren, da je ta izrek pravšnji in da je ta izrek, izrek, ki ima svojo vrednost. Zakaj je bil ta rek zlorabljen mnogokrat v zgodovini bom povedal malo kasneje pa vendarle nekaj besed tudi o tem, zakaj in čemu se je sploh začelo iskati delavske pravice. Tam nekje konec 18. stoletja so ljudje precej množično zapuščali svoja kmetije oziroma se je množično selilo v mesta. Industrializacija je prinesla razvoj in vsi se spomnimo tistih časov oziroma tistih zgodovinskih dejstev, ki smo jih v šoli prebirali o Dickensovi Angliji, torej v času, ko so ljudje morali delati po dvanajst, štirinajst ur na dan, ko so živeli v nemogočih razmerah, ko so izkoriščali tudi otroke in ko je pravzaprav prišel čas za delavski upor. Seveda je potrebno ob tem povedati, da ti ljudje, ki so bežali iz svojih kmetij, so bežali v mesta zaradi boljšega življenja in kljub vsej tej tragediji, ki so jo takrat doživljali, je potrebno vedeti da bi mnogi, v kolikor ne bi odšli, namesto tega da so živeli v bedi že toliko prej umrli in ravno ta zavest, da je delo, da je to da s svojimi rokami, svojim umom in svojim znanjem naredimo več, je spremenila naš svet. Pred 200 leti je približno 90 odstotkov vsega svetovnega bogastva, vse svetovne proizvodnje bilo ustvarjenih bodisi v Evropi, bodisi v Severni Ameriki. Danes je drugače. Danes se je stanje širom sveta izboljšalo in kakorkoli stvari obračamo, danes večina ljudi na svetu živi bolje. Ne moramo reči seveda, da danes ni revnih, da so danes delavske pravice povsod nekako izražene, da imajo vsi delavske pravice in vsi zaslužijo toliko, kot bi morali. Ampak prav kakorkoli stvari obračamo se stvari izboljšujejo.« Na koncu pa zaključil svojo misel: »Vsako delo je častno, vsako delo je pomembno, vsako delo je tisto, za katero je potrebno da ga v kolikor ga opravljamo, opravljamo z zavestjo s srcem z dušo in predvsem za to, da delamo za druge. Ko govorimo danes o tem, da približno en procent ljudi v svetu bogatejših od 99 procentov od ostalih in ko beremo, da je osem najbogatejših ljudi bolj bogatih kot 3,6 milijarde ostalih zemljanov, je potrebno pogledati tudi drugo plat te medalje. V enem procentu smo tudi vsi tisti Slovenci, ki zaslužimo približno dvakratno povprečno plačo in v tistih 3,6 milijard, ki nekako niso tako bogate kot tistih osem najpremožnejših bogatašev na svetu, je velika večina takih, ki pravzaprav poje ravno toliko kot najbogatejši, ki morda ne dopustuje v nekaterih hotelih s petimi zvezdicami, ki se ne vozi s privatnimi avioni, ampak vendarle živi spodobno, vredno življenje. Tako življenje, ki si ga nekako človek želi in ki si ga človek zasluži. Danes je potrebno povedati še nekaj. Ni čas za to, da krivimo kogarkoli za to, da nekdo ne živi dobro. Danes je toliko priložnosti in toliko možnosti, da lahko vsak, ki za je delo sposoben za delo prime, primerno zasluži in seveda živi od svojega dela. Zakaj pa je tu država. Država pa je tu za to, da nastane in da regulira stvari, kot so deviacije. Ena od prvih deviacij se je gotovo zgodila že v času vaše ali pa v času po naši osamosvojitvi. Naj povem primer, bil je podpredsednik naše DEMOS-ove vlade, ki je takrat, ko se je delilo družbeno premoženje, povedal sledeče: »Ti certifikati so nič vreden kos papirja, ki ga bo sam vrgel smeti.« Taisti gospod je obenem, ko je to govoril množicam, uspešno lastninil vilo sredi Ljubljane s tremi drugimi partnerji in postal bogataš. Torej šlo je za to, da so nekateri nesorazmerno, nepošteno in seveda na dvomljiv način prišli do neizmernega bogastva in to ni tisti del, ki ga lahko smatramo pod parolo delu čast in oblast. Tudi danes imamo med sabo, med nami v naši družbi ljudi, ki jih mnogi imenujejo za uspešne podjetnike. Povemo, da so jim in njihovim družinam odpisali desetine milijonov evrov. Imamo podjetnike, ki služijo na račun države, tako da se z enim ali drugim nižjim funkcionarjem na ministrstvu dogovorijo, da bodo bogato kupili in preplačali stavbo, ki ničemur in nikoli ne bo služila. Zato je država tu ne zgolj da pomaga tistim najbolj hudim socialnim primerom, torej tistim, ki ne morejo delati, tisti, ki so upravičeno zaslužni za to, da prejemajo socialno podporo, ampak je država tukaj tudi za to, da prepreči te malverzacije. In ko bo država tukaj, ko bo država funkcionirala tudi na področju sodstva, policije, tožilstva in, ko bomo vsi med nami vedeli, da dejansko ljudje živijo od dela in ne od malverzacij, bomo lahko v polnosti rekli, da je ta izrek delu čast in oblast tudi v naši družbi veljal. Slovenci smo se zmeraj izkazali in na neki način so nam to naši predniki zapisali tudi skozi naše gene. Izkazali smo se z našo delavnostjo, s pridnostjo, z iznajdljivostjo, s podjetništvom. In seveda v slovenski zavesti nikoli ni bilo nekaj takega, da bi to če nekdo dela tudi dobro zaslužil, bila pregreha. Morda se je v zadnjih nekaj letih razpasla miselnost, da je dobro zaslužiti z lastnim delom pregreha. Pa ni. Zato imamo danes v Sloveniji med nami podjetnike, ki so pridni, delovni, zaposlujejo ljudi in so vodilna sila našega razvoja. In več ko bo takih ljudi med nami, bolje nam bo šlo, lepša bo naša blaginja in bolje bomo živeli. Zato spoštovani, na koncu vse pozivam, dajmo to izročilo naših prednikov, ki so nam ga, kot sem dejal, posredovali skozi naše gene, dajmo to izročilo naših prednikov o pridnem, delovnem in poštenem narodu prenesti tudi na naše otroke in na naše vnuke. Samo s tem bomo naš narod ohranili zdrav, vitalen in samo s tem bo naš narod preživel tudi naslednja tisočletja. Živel 1. maj, živela Slovenija.«

Na osrednjem prireditvenem prostoru v Kamniški Bistrici so s slovensko pesmijo praznovanje mednarodnega praznika delavstva obeležili pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik, pod vodstvom Uroša Gorenca, z recitacijo in vezno besedo je dogajanje popestril Martin Gorenc. Mestna godba Kamnik, pod taktirko Anite Kiralj, je z udarnimi zvoki skupaj s članicami Društva kamniških mažoretk Veronika dogodku dodala posebno noto.

Fotografije: Aleš Senožetnik