Najbolj pogosta vprašanja s področja Oddelka za urejanje prostora
1. Kaj je lokacijska informacija
Lokacijska informacija je zgolj INFORMACIJA, ki pove, kakšna je namenska raba zemljišča, kateri prostorski planski in prostorski izvedbeni akti veljajo na območju določene zemljiške parcele oz. parcel, ter kakšni so pogoji za gradnjo in druge posege v prostor.
Odaja vloge za pridobitev lokacijske informacije
Natančno izpolnimo VLOGO za pridobitev lokacijske informacije (ime in naslov vlagatelja, parcelna številka, katastrska občina, opis gradnje ali drugih posegov v prostor).
Kam oddati vlogo za pridobitev lokacijske informacije?
Vlogo oddamo v vložišču Občine Kamnik (soba 1) ali po elektronski pošti na e- naslov: pcdjobAlbnojl/tj (prosimo, da v primeru oddaje vloge po elektronski pošti priložite potrdilo o plačilu takse).
UPRAVNA TAKSA: zaračunavanje upravne takse se izvaja glede na določila Zakona o upravnih taksah (ZUT–UPB3) (Uradni list RS, št. 42/07; spremembe in dopolnitve v Uradnem listu RS, št. 126/07 – ZUT–G).
Znesek upravne takse za lokacijsko informacijo za namen:
- gradnje objektov oziroma izvajanja del na zemljiščih ali objektih znaša 22,66 EUR,
- določitve gradbene parcele k obstoječim objektom znaša 8,86 EUR.
Plačilo:
- v gotovini (ob vložitvi vloge);
- ali na transakcijski račun Občine Kamnik št.: 01243-4430309140; sklic 11 75426-7111002; namen nakazila je »plačilo upravne takse«.
2. Potrdilo o namenski rabi
Oddaja vloge za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča
Izpolnjeno vlogo oddamo na vložišče Občine Kamnik (soba 1, v času uradnih ur) ali po elektronski pošti na e-naslov: pcdjobAlbnojl/tj. Potrdilo vam pošljemo po pošti na vaš naslov.
TAKSA: Potrdilo o namenski rabi zemljišča ima značaj potrdila iz uradne evidence in je takse prosto.
Namen uporabe
Potrdilo o namenski rabi zemljišča je z uveljavitvijo ZPNačrt nadomestilo pojem »lokacijske informacije za promet z nepremičninami«. Namen izdaje potrdil je ostal enak, t.j. izvajanje vseh vrst pravnih poslov in prometa z nepremičninami ter urejanje zemljiškoknjižnih zadev.
4. odstavek 105. člena ZPNačrt določa, da potrdilo o namenski rabi zemljišča »ni več obvezno v nobenem postopku«. Podatke za potrebe kakršnegakoli postopka (npr.: notarski postopek) si mora katerikoli organ pridobiti sam.
Katere podatke pridobimo s potrdilom o namenski rabi?
Potrdilo o namenski rabi zemljišča glede na 105. člen ZPNačrt vsebuje:
- podatke o osnovni in podrobni namenski rabi prostora, ki izhajajo iz prostorskih planskih in izvedbenih aktov,
- podatke o prostorskih ukrepih, določenih na podlagi predpisov s področja urejanja prostora (npr.: informacija, ali je po odloku predvidena zakonska predkupna pravica občine (Odlok o določitvi območja predkupne pravice Občine Kamnik).
Poleg tega potrdilo o namenski rabi zemljišča vsebuje tudi podatke o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih (opredelitev vodovarstvenih območij; opredelitev ekološko – pomembnih območij; opredelitev območij Nature 2000; opredelitev naravnih in kulturnih spomenikov oz. območij ter opredelitev varovalnih pasov objektov gospodarske javne infrastrukture).
V potrdilu o namenski rabi zemljišča so prav tako navedeni podatki v zvezi s pripravo sprememb obstoječih prostorskih aktov in podatki v zvezi s pripravo novih.
Potrdilu o namenski rabi zemljišča se glede na 1. odstavek 105. člena ZPNačrt priloži tudi kopijo grafičnega dela občinskega prostorskega načrta. Do uveljavitve slednjega se priloži izsek iz veljavnih prostorskih planskih in prostorskih izvedbenih aktov.
3. Kje lahko vidim ali je parcela zazidljiva?
1. Občina Kamnik je vključena v Prostorski informacijski sistem občin, ki vsebuje najpopolnejšo zbirko državnih in občinskih prostorskih vsebin na enem mestu. Vsi zainteresirani lahko s pomočjo pregledovalnika na enostaven način pridobijo informacije preko interneta na internetnem naslovu http://www.geoprostor.net/piso/.
2. Pisno se informacije o zazidljivosti parcele izdajajo lahko s POTRDILOM O NAMENSKI RABI ali z LOKACIJSKO INFORMACIJO za namen gradnje objektov oz. izvajanje drugih del na zemljišču, ki jo stranka naroči tako, da ustrezni obrazec izpolni s podatki o parceli in plača upravno takso. V kolikor vlagatelj razpolaga tudi z ažurno (čim novejšo) kopijo iz zemljiškega katastra, je priporočljivo, da vlogi priloži tudi to, saj s tem občinskemu upravnemu organu olajša urbanistično identifikacijo zemljiške parcele in s tem nekoliko pospeši postopek, ni pa to obvezen del zahteve za izdajo potrdila o namenski rabi ali lokacijske informacije.
Lokacijska informacija za namen gradnje objektov oz. izvajanje drugih del na zemljišču vsebuje podatke o namenski rabi prostora, kjer se nahaja parcela, lokacijske in druge pogoje, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na tem območju.
Lokacijska informacija se praviloma izda za vsako zemljiško parcelo posebej oz. izjemoma za več parcel, ki so znotraj istega režima namenske rabe prostora oz. znotraj iste prostorske enote.
V primeru, da želi vlagatelj kot prilogo k lokacijski informaciji prejeti tudi kopijo kartografskega dela prostorskega akta, mora to v vlogi posebej navesti. (dodatna taksa).
Potrdilo o namenski rabi se izda za namen prometa z nepremičninami - torej pri prodaji ali nakupu zemljišča ali druge nepremičnine in jo vlagatelj potrebuje zaradi varnosti pri sklepanju tovrstnih pravnih poslov, saj iz podatkov, ki jih vsebuje, nedvoumno izhaja namenska raba zemljišča (npr. območje kmetijskih zemljišč, območje stanovanj ipd.) ter morebitne prepovedi (npr. prepoved prometa z zemljišči) in omejitve (npr. območje varovanja kulturne dediščine, poplavno območje ipd.), ki veljajo na zemljišču.
4. Kaj so vzdrževalna dela in kaj investitor potrebuje za njihov začetek oziroma izvedbo?
Vzdrževanje objekta je glede na določila Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 120/2004, popr. Uradni list RS, št. 14/2005; ZGO-1B, Uradni list RS št. 126/2007) takšna izvedba del, s katerim se objekt ohranja v dobrem stanju.
Bolj natančno vzdrževalna dela opredeljuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008), ki določa, da se vzdrževanje objektov opravlja z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vzdrževalnimi deli.
Redno vzdrževanje pomeni izvedbo manjših popravil in del na objektih ali v prostorih, ki se nahajajo v takšnem objektu, s katerimi se ne posega v konstrukcijo takšnega objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza. Vključujejo pleskanje, popravilo vrat, oken, poda, zamenjavo stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno.
Investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike. Tudi za investicijska vzdrževalna dela velja, da se z izvedbo teh del ne sme posegati v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjati njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza.
Med investicijska vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka spadajo zlasti:
- namestitev agregata za proizvodnjo električne energije,
- namestitev naprave za ogrevanje,
- namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
- namestitev toplotne črpalke,
- namestitev vetrnice za proizvodnjo električne energije,
- izvedba vrtine za geosondo,
- namestitev klima naprav,
- izvedba notranjih instalacij,
- izvedba klančin za dostop v objekt,
- ureditev dvorišč,
- zamenjava strešne kritine in vgradnja strešnih oken,
- namestitev hišnih TV anten.
Z rednimi vzdrževalnimi in investicijskimi vzdrževalnimi deli se, glede na določbe zakona, lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije. Slednje ne velja za vzdrževalna dela na objektih in za posege na območjih, ki so varovana s predpisi o varovanju kulturne dediščine in ohranjanju narave oziroma so v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture. V teh primerih je treba pred začetkom del pridobiti soglasje pristojnih služb (npr. Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine; Agencija RS za okolje in druge pristojne službe).
5. Kako je z vzdrževanjem objektov v starem mestnem jedru Kamnika?
Posebej je treba izpostaviti vzdrževanje objektov v starem mestnem jedru Kamnika, ki je zavarovano kot kulturni in zgodovinski spomenik. Za območje starega mestnega jedra velja, da se morajo vsi posegi in prenova izvajati s predhodnim sodelovanjem z odgovorno institucijo za varovanje kulturne dediščine, t. j. Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, Tomšičeva 7.
6. Ali je potrebno za spremembo namembnosti objekta pridobiti gradbeno dovoljenje?
Sprememba namembnosti objektov je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
Kadar se namembnost objekta ali dela objekta spreminja v gostinski objekt, je gradbeno dovoljenje vedno potrebno.
Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov spremeni:
- znotraj skupine upravnih in pisarniških stavb,
- znotraj razreda trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis,
- iz upravne ali pisarniške stavbe v trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis,
- iz gostinske stavbe, razen iz hotelske stavbe in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, v upravno in pisarniško stavbo ali trgovsko in drugo stavbo za storitvene dejavnosti, razen če se spremeni v sejemsko dvorano, razstavišče ali bencinski servis.
Vedno gre za spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje:
- zabaviščni park ali podoben zabaviščni objekt,
- stavbo za kulturo in razvedrilo,
- skladišče ali odlagališče odpadkov,
- bencinski servis,
- trgovsko skladišče z namenom prodaje,
- gostinsko stavbo.
Sprememba namembnosti objekta ali dela objekta za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z gradbenimi predpisi, če dela v zvezi s spremembo namembnosti vplivajo na predpisane bistvene zahteve.