Mali grad

Najbolj pogosta vprašanja s področja Oddelka za urejanje prostora

1. Kaj je lokacijska informacija

Lokacijska informacija je zgolj INFORMACIJA, ki  pove, kakšna je namenska raba zemljišča, kateri prostorski planski in prostorski izvedbeni akti veljajo na območju določene zemljiške parcele oz. parcel, ter kakšni so pogoji za gradnjo in druge posege v prostor.

Odaja vloge za pridobitev lokacijske informacije

Natančno izpolnimo VLOGO za pridobitev lokacijske informacije (ime in naslov vlagatelja, parcelna številka, katastrska občina, opis gradnje ali drugih posegov v prostor). 

Kam oddati vlogo za pridobitev lokacijske informacije?

Vlogo oddamo v vložišču Občine Kamnik (soba 1) ali po elektronski pošti: pcdjobAlbnojl/tj (prosimo, da v primeru oddaje vloge po elektronski pošti priložite potrdilo o plačilu takse).

UPRAVNA TAKSA: zaračunavanje upravne takse se izvaja glede na določila Zakona o upravnih taksah (ZUT–UPB3) (Uradni list RS, št. 42/07; spremembe in dopolnitve v Uradnem listu RS,  št. 126/07 – ZUT–G).

Znesek upravne takse za lokacijsko informacijo za namen:

Plačilo:

2. Potrdilo o namenski rabi

Oddaja vloge za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča

Izpolnjeno vlogo oddamo na vložišče Občine Kamnik (soba 1, v času uradnih ur) ali po elektronski pošti: pcdjobAlbnojl/tj. Potrdilo vam pošljemo po pošti na vaš naslov.

TAKSA: Znesek upravne takse znaša 22,70 evra.

Namen uporabe
Potrdilo o namenski rabi zemljišča je z uveljavitvijo ZPNačrt nadomestilo pojem »lokacijske informacije za promet z nepremičninami«. Namen izdaje potrdil je ostal enak, t.j. izvajanje vseh vrst pravnih poslov in prometa z nepremičninami ter urejanje zemljiškoknjižnih zadev.

4. odstavek 105. člena ZPNačrt določa, da potrdilo o namenski rabi zemljišča »ni več obvezno v nobenem postopku«. Podatke za potrebe kakršnegakoli postopka (npr.: notarski postopek) si mora katerikoli organ pridobiti sam.

Katere podatke pridobimo s potrdilom o namenski rabi?
Potrdilo o namenski rabi zemljišča glede na 105. člen ZPNačrt vsebuje:

Poleg tega potrdilo o namenski rabi zemljišča vsebuje tudi podatke o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih (opredelitev vodovarstvenih območij; opredelitev ekološko – pomembnih območij; opredelitev območij Nature 2000; opredelitev naravnih in kulturnih spomenikov oz. območij ter opredelitev varovalnih pasov objektov gospodarske javne infrastrukture).

V potrdilu o namenski rabi zemljišča so prav tako navedeni podatki v zvezi s pripravo sprememb obstoječih prostorskih aktov in podatki v zvezi s pripravo novih.

Potrdilu o namenski rabi zemljišča se glede na 1. odstavek 105. člena ZPNačrt priloži tudi kopijo grafičnega dela občinskega prostorskega načrta. Do uveljavitve slednjega se priloži izsek iz veljavnih prostorskih planskih in prostorskih izvedbenih aktov.

3. Kje lahko vidim ali je parcela zazidljiva?

1. Občina Kamnik je vključena v Prostorski informacijski sistem občin, ki vsebuje najpopolnejšo zbirko državnih in občinskih prostorskih vsebin na enem mestu. Vsi zainteresirani lahko s pomočjo pregledovalnika na enostaven način pridobijo informacije preko interneta na internetnem naslovu http://www.geoprostor.net/piso/.

2. Pisno se informacije o zazidljivosti parcele izdajajo lahko s POTRDILOM O NAMENSKI RABI ali z LOKACIJSKO INFORMACIJO za namen gradnje objektov oz. izvajanje drugih del na zemljišču, ki jo stranka naroči tako, da ustrezni obrazec izpolni s podatki o parceli in plača upravno takso. V kolikor vlagatelj razpolaga tudi  z ažurno (čim novejšo) kopijo iz zemljiškega katastra, je priporočljivo, da vlogi priloži tudi to, saj s tem občinskemu upravnemu organu olajša urbanistično identifikacijo zemljiške parcele in s tem nekoliko pospeši postopek,  ni pa to obvezen  del zahteve za izdajo potrdila o namenski rabi ali lokacijske informacije.

Lokacijska informacija za namen gradnje objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljišču vsebuje podatke o namenski rabi prostora, kjer se nahaja parcela, lokacijske in druge pogoje, kot jih določajo občinski izvedbeni  prostorski akti ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na tem območju.

Lokacijska informacija se praviloma izda za vsako zemljiško parcelo posebej oz. izjemoma za več parcel, ki so znotraj istega režima namenske rabe prostora oz. znotraj iste prostorske enote.

V primeru, da želi vlagatelj kot prilogo k lokacijski informaciji prejeti tudi kopijo kartografskega dela prostorskega akta, mora to v vlogi posebej navesti. (dodatna taksa).

Potrdilo o namenski rabi  se izda za namen prometa z nepremičninami - torej pri prodaji ali nakupu zemljišča ali druge nepremičnine in jo vlagatelj potrebuje zaradi varnosti pri sklepanju tovrstnih pravnih poslov, saj iz podatkov, ki jih vsebuje, nedvoumno izhaja namenska raba zemljišča (npr. območje kmetijskih zemljišč, območje stanovanj ipd.) ter morebitne prepovedi (npr. prepoved prometa z zemljišči)  in omejitve (npr. območje varovanja kulturne dediščine, poplavno območje ipd.), ki veljajo na zemljišču.

4. Kaj so vzdrževalna dela in kaj investitor potrebuje za njihov začetek oziroma izvedbo?

Vzdrževanje objekta je glede na določila Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 120/2004, popr. Uradni list RS, št. 14/2005; ZGO-1B, Uradni list RS št. 126/2007) takšna izvedba del, s katerim se objekt ohranja v dobrem stanju.
Bolj natančno vzdrževalna dela opredeljuje Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008), ki določa, da se vzdrževanje objektov opravlja z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vzdrževalnimi deli.

Redno vzdrževanje pomeni izvedbo manjših popravil in del na objektih ali v prostorih, ki se nahajajo v takšnem objektu, s katerimi se ne posega v konstrukcijo takšnega objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza. Vključujejo pleskanje, popravilo vrat, oken, poda, zamenjavo stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno.

Investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike. Tudi za investicijska vzdrževalna dela velja, da se z izvedbo teh del ne sme posegati v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjati njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza.

Med investicijska vzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka spadajo zlasti:

Z rednimi vzdrževalnimi in investicijskimi vzdrževalnimi deli se, glede na določbe zakona, lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije. Slednje ne velja za vzdrževalna dela na objektih in za posege na območjih, ki so varovana s predpisi o varovanju kulturne dediščine in ohranjanju narave oziroma so v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture. V teh primerih je treba pred začetkom del pridobiti soglasje pristojnih služb (npr. Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine; Agencija RS za okolje in druge pristojne službe).

5. Kako je z vzdrževanjem objektov v starem mestnem jedru Kamnika?

Posebej je treba izpostaviti vzdrževanje objektov v starem mestnem jedru Kamnika, ki je zavarovano kot kulturni in zgodovinski spomenik. Za območje starega mestnega jedra velja, da se morajo vsi posegi in prenova izvajati s predhodnim sodelovanjem z odgovorno institucijo za varovanje kulturne dediščine, t. j. Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, Tomšičeva 7.

6. Ali je potrebno za spremembo namembnosti objekta pridobiti gradbeno dovoljenje?

Sprememba namembnosti objektov je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

Kadar se namembnost objekta ali dela objekta spreminja v gostinski objekt, je gradbeno dovoljenje vedno potrebno.
Gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, če se objekt ali del objekta glede na svoj namen, kot ga določa predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov spremeni:

Vedno gre za spremembo namembnosti, za katero je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje:

Sprememba namembnosti objekta ali dela objekta za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje, ne sme biti v nasprotju s prostorskim aktom, prav tako ne sme biti v nasprotju z gradbenimi predpisi, če dela v zvezi s spremembo namembnosti vplivajo na predpisane bistvene zahteve.

7. Kako se določi višina komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjskega objekta?

Odločbe o odmeri komunalnega prispevka na zahtevo stranke pripravlja Oddelek za urejanje prostora.

Zakon o prostorskem načrtovanju v tretjem poglavju obravnava opremljanje stavbnih zemljišč in komunalni prispevek.

Po določilih 1. točke 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju je komunalni prispevek plačilo dela stroškov komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini.

80. člen Zakona o prostorskem načrtovanju določa, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost.

Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Kamnik je podlaga za odmero komunalnega prispevka za priključevanje na obstoječo že zgrajeno komunalno opremo v občini Kamnik.

Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje občine Kamnik je objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (Ur. RS, št. 28/15).

Zahteva stranke za določitev višine komunalnega prispevka se lahko poda na pripravljenem obrazcu, »vloga za izračun komunalnega prispevka«, na katerem je navedena tudi višina takse, ki jo je potrebno plačati ob vlogi.

Vlogi mora biti priložen PGD (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) iz katerega morajo biti razvidni podatki potrebni za izračun (parcela objekta in neto tlorisna površina objekta določena s standardom SIST ISO 9836).