Mali grad

Tradicionalna spominska slovesnost v Češnjicah

14.06.2015

 

Dopoldan se je v Češnjicah odvijala tradicionalna spominska slovesnost, ki se jo je udeležil tudi slavnostni govornik, župan Marjan Šarec in se ob prisotnosti praporščakov ter ostalih visokih gostov poklonil padlim borcem.

Predstavnik ameriškega veleposlaništva major, podataše Tom Walsh, podžupan Igor Žavbi, komandant preboja na Menini planini Franc Sever – Franta, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir, Jože Goltnik v imenu Združenja borcev Tuhinj, člani sveta Zveze borcev za vrednote NOB, člani narodne garde iz Kolorada, predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij Občine Kamnik, svetniki Občinskega sveta Občine Kamnik ter vsi prisotni so se z minuto molka s spoštovanjem poklonili padlim. Poklonili so se dr. Petru Držaju, vodji ameriške vojne misije, kapetanu Charlesu Fisherju, dvema ameriškima oficirjema, Juliusu Rosenbergu in Ernstu Knothu ter dvema britanskima oficirjema, majorju Mathewsu in poročniku Edwardu Parksu, ki so padli za svobodo v teh krajih, v letih 1944 in 1945. Slovesnost je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in Združenje borcev Tuhinj v sodelovanju z Občino Kamnik.

Sprva je zbrane pozdravil komandant preboja na Menini planini Franc Sever – Franta in izrazil veliko pohvalo in hkrati zahvalo Združenju borcev za vrednote NOB Kamnik in Združenju borcev Tuhinj, Matevžu Koširju in Jožetu Goltniku, ki z velikim spoštovanjem ohranjata tradicijo spominske slovesnosti v Češnjicah, vse prisotne pa povabil na slovesnost na Menini planini, ki se bo odvijala v soboto, 4. julija 2015, ob 11. uri.


V imenu Veleposlaništva Združenih držav Amerike je zbrane nagovoril major, podataše Tom Walsh in med drugim dejal: »Sem smo se prišli spomniti žrtev in padlih borcev. Zaradi njih uživamo v svobodi. Borili so se hrabro. Borili so se proti tiranu in so tragično izgubili svoja življenja. A niso umrli zaman. Dali so svoja življenja, ker so želeli prihodnost, v kateri bi njihovi otroci imeli veliko priložnost za uspeh in veselje.«

Slavnostni govornik, župan Marjan Šarec pa je v svojem nagovoru poudaril: »70 let je minilo od konca II. svetovne vojne, kot pravijo nekateri, izogibajo pa se temu, da bi povedali, da je bila to zmaga nad fašizmom in nacizmom. O koncu II. svetovne vojne se govori tako, kot, da je bil to nek festival, ki se je pač končal. Kajti končajo se festivali. Končajo se predstave. Končajo se druge zadeve. Pri II. svetovni vojni pa ni šlo samo za to, da je bilo konec vojne, ampak je šlo za veliko zmago nad fašizmom in nacizmom, ki sta hotela iz obličja zemlje izbrisati vse druge narode, ki so se jima zdeli manj pomembni. Tudi Slovenci ne bi obstali, če takrat ne bi zgrabili za orožje in se borili proti tistim, ki so nam hoteli vzeti vse. Vzeti jezik. Vzeti kulturo. Vzeti narodovo identiteto. Na tem kraju se vsako leto spominjamo pogumnih mož, ki so dali svoja življenja za to, da lahko živimo v svobodi. Med njimi so bili tudi Američani. Kdo bi rekel, zakaj jim je bilo treba hoditi v tujo deželo in se boriti za tuje bitke, za tuje zavojevalce, kajti bili so sami, na svoji celini, nikoli jih ni nihče uspel okupirati. Združene države Amerike so takrat znale stopiti skupaj z Veliko Britanijo, Sovjetsko zvezo in drugimi zavezniki, ki so osvobajali Evropo in svet. Pravkar sem tukaj zaslišal omembo Balantiča. Pa bom spregovoril nekaj besed tudi na to temo in o včerajšnjem dogodku v Kamniški Bistrici. Občina Kamnik je v svoji zgodovini dala veliko življenj v II. svetovni vojni. Tukaj so posejana mnoga medvojna grobišča, kjer so padli partizani za to, ker so dali življenje za tisto, v kar so verjeli. Nihče, tudi v Zvezi borcev, ne pove, da prvi partizani oziroma tisti, ki so odšli iskreno v boj, niso imeli nič skupnega s tistim, kar se jim danes očita. Mnogi partizani so bili verni. In to se danes premalo poudarja. Zato, ker se skuša na vsak način partizanom obesiti, da so proti vsaki veri. Da so proti vsemu, kar diši po osebni svobodi. Vendar ni tako. Partizani, iskreni partizani, so šli v boj za to, ker so želeli obvarovati svoje domove pred fašizmom, nacizmom in vsem ideologijam, ki so nas želele izbrisati. Včeraj smo v Kamniški Bistrici po 70 letih obeležili grobišče, ki je nastalo po vojni. Vedno sem in vedno bom povedal, da brez vojne tudi povojnih pobojev ne bi bilo. Nekateri med vami, ki ste bili tudi včeraj tam, ste lahko slišali, da sem v svojem nagovoru dejal, da niso bili na pravi strani in se niso borili za prave ideale. Razveselilo pa me je, ko so črnogorski predstavniki, ko sem jih vprašal, če so bili ob tej moji izjavi užaljeni, dejali, da ne. Črnogorci, vsaj ti, ki so si prizadevali za postavitev spomenika v Kamniški Bistrici, so mi povedali, da se točno zavedajo, kdo je bil na kakšni strani. Z njihove strani včeraj nisem čutil nobenega sovraštva, ampak so nam bili samo hvaležni, da smo jim omogočili označiti kraj, kjer prebivajo njihovi svojci. V Sloveniji pa tega še vedno ne znamo. Še vedno si izmišljamo takšne in drugačne zgodbe, zakaj je kdo prijel za puško na kateri strani, ne znamo pa priznati, da je edino narodnoosvobodilni boj tisti, ki nas je osvobodil. Edino narodnoosvobodilni boj je tisti, ki nam je prinesel svobodo. Pa ne glede na vse, tudi povojne zmote, ki jih ni bilo malo. Kajti kdor dela, dela tudi zmote in dela tudi napake. Sam vam to lahko povem tudi kot funkcionar te občine in sam vam lahko povem, da današnji največji sovražnik slovenskega naroda niso dogodki izpred 70 let, ampak je največji sovražnik slovenskega naroda to seme zla, ki se s strani posameznih politikov, res pa je da največ na desni strani, širi po Sloveniji in zastruplja narodno telo vedno in vedno in vedno bolj. Malo prej smo slišali otroški pevski zbor, ki je pel pesem »Za Slovenijo živim«. Koliko vas ve, da je to himna Slovenske demokratske stranke? Vidim dve roki. Torej to pomeni, da vsi ne vemo čisto točno, kam spada določena pesem in, kje je. A verjamem, da jo otroci danes niso zapeli s slabimi nameni. Zapeli so jo, ker oni resnično živijo za Slovenijo, ne pa tisti, ki so jo razglasili za svojo himno! To je treba povedati. Največji sovražnik in uničevalec slovenskega naroda je neuspešno sodstvo, ki osvobaja tiste, ki so bili že pravnomočno obsojeni in so lahko ponovno poslanci, lahko ponovno zastrupljajo s svojimi idejami narodovo telo, ki je čedalje bolj razcepljeno. Zato moramo priznati svoje napake in svoje zmote, pa kadarkoli smo jih, jih bomo ali pa jih tudi delamo. Ni grešno narediti napako. Grešno je, če zaradi te napake uničujemo slovenski narod, za to, da bi rešili nekaj posameznikov.«

»Velik sovražnik slovenskega naroda je danes tudi neoperativna vlada. Vlada, ki je sestavljena iz akademikov, ki so prišli s fakultet in v praksi še nikoli niso vodili nobene organizacije, ustanove, Občine in podobne, ter se v svojih pisarnah odločajo o naši usodi. Tipičen primer za to je nujna medicinska pomoč, ki pripada vsem. Ko se začneš boriti in jih  opozarjati, iščejo vse mogoče razloge namesto, da bi stopili pred ljudi in rekli: »Naredili smo napako, zavedamo se je, poskušali jo bomo popraviti.« Ne! Oni trdijo vedno isto. Da bo vsem dostopno po popolnoma enakih pogojih. Kar pa seveda ni in ne more biti res. Zato tovarišice in tovariši, ne pustimo se zavesti tako rekoč obrobnim temam, ki nas danes zastrupljajo. Med prisotnimi je bil omenjen pesnik Balantič. Vedno bom povedal, ni dokazov, da je bil zločinec, je pa potrebno povedati, da je bil domobranec. Kot veste, smo se odločili, da bomo dali preimenovanje knjižnice v ponovno odločanje, čeprav je Občinski svet Občine Kamnik z vsemi glasovi to potrdil. Prišlo je do paradoksa. Ko se je politika poenotila, so se ljudje dvignili. Ampak nič za to. To so manjše zadeve, ki niso pomembne za razvoj Republike Slovenije. Pomembne so gospodarske teme. Pomembne so druge, tiste politične teme pri katerih vemo, da smo na pravi strani. Da je bila Slovenija na pravi strani in, da bo tudi v bodoče. Velika napaka, tudi zahodne skupnosti in naše države, je bila, da se ni udeležila parade ob 70. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi. Tudi to je sovražnik slovenskega naroda. Da ne znamo ločevati med dogodki iz preteklosti in dnevnopolitičnimi dogodki. V Moskvi je šlo za veliko praznovanje zmage nad nacizmom in fašizmom in treba ga je bilo oziroma treba bi ga bilo počastiti. Slišimo tudi, da parade ne sodijo v današnji čas, a to je ruska tradicija in, zakaj bi jim kratili pravico do tega. Vsak narod ima pravico praznovati tako, kot si sam želi. Nikoli ne smemo dnevnopolitičnih dogodkov izkoriščati za to, da nekemu narodu ne priznavamo pravice do njegove zgodovine, takšne kot je bila. Tudi Sovjetska zveza, tudi Stalin so naredili mnogo napak. Če jih ne bi naredili, morda ne bi bilo toliko žrtev. Ampak ne gre za to. Kot sem dejal, kdor dela, tudi greši. Bistvo je, da je pred 70 leti zaplapolala slovenska zastava pa četudi z zvezdo, ki jo danes nekateri tako omalovažujejo! Tista zvezda je bila takrat simbol upora, simbol boja in simbol tistih, ki 41. leta niso poskrili svojih glav ali pa se pridružili okupatorju, temveč so šli v boj, ne glede na izid! Kajti takrat izid ni bil jasen. Danes po 70 letih lahko sedimo v svojih foteljih in rečemo: »Tako in tako bi moralo biti« ali pa: »Tako in tako je bilo«. Samo tisti, samo Franc Sever – Franta, ki danes sedi tukaj med nami, bo vedel povedati, kaj je to borba. Mi lahko poznamo samo ponaredke približkov teh občutkov. Tudi to je treba vedeti! Spoštovane tovarišice in tovariši, vedimo, kdo je bil na kateri strani, a vedimo, če bomo sejali seme razdora ali pa, če ga bodo sejali, potem se Sloveniji ne piše nič dobrega. Zato bodo morali v Sloveniji nekateri politiki tudi končno oditi. Pa ne samo zaradi orožarskih afer, ampak za to, ker vsak dan zastrupljajo narodovo telo za svoje interese in temu je treba narediti konec! Šele po tem bomo lahko zapeli pesem »Za Slovenijo živim« in šele takrat bo Slovenija resnično mati in domovina vseh tistih, ki jo ljubimo in se zavedamo, da imamo eno Slovenijo, ki se je ne da deliti na zvezdo in križ, ampak se jo lahko deli samo na poštene in nepoštene. Tovarišice in tovariši, dovolite mi, da vam še enkrat čestitam ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom in iskreno čestitam ob dejstvu, da vsako leto ohranjate tradicijo slovesnosti v Češnjicah in jo bomo ohranjali tudi v bodoče. Smrt vsem totalitarizmom in vsem fašizmom, ki jih tudi danes ni malo. Hvala lepa!«

Za kulturni program so poskrbele godbenice in godbeniki Mestne godbe Kamnik pod vodstvom Martina Dukariča, učenke in učenci Podružnične šole Zgornji Tuhinj pod mentorstvom Ivice Bajde ter članici Kulturno zgodovinskega društva Triglav Mirta in Mina Brajer. Dogodku so slavnostno noto dodali tudi praporščaki, Častna enota Slovenske vojske in člani Kulturno zgodovinskega društva Triglav. Vezna beseda je pripadala Barbari Božič.


<< Nazaj | Novice