Mali grad

Otvoritvena slovesnost Mladinskega parlamenta Alpske konvencije 2015

17.03.2015

 

Z otvoritveno slovesnostjo se je v Kamniku začel Mladinski parlament Alpske konvencije 2015. Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi župan Marjan Šarec.

Mladinski parlament Alpske konvencije združuje mlade iz desetih šol držav alpskega področja, ki se o aktualnih temah seznanijo in o rešitvah, spremembah pogovarjajo tako, da posnemajo delovanje parlamenta. Na ta način se učijo načinov, ki jih sodobna demokracija omogoča posameznikom, skupinam, družbi pri uresničevanju zamisli, interesov. Vsako leto dogodek gosti ena izmed sodelujočih šol, ki poskrbi, da imajo mladi in njihovi mentorji odlične pogoje za delo. Rezultat celotedenskega dela je nabor resolucij, ki jih dijaki posameznih sodelujočih šol predajo lokalnim in državnim institucijam.

Organizacijo letošnjega jubilejnega 10. srečanja YPAC-a  je prevzela Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik v sodelovanju z Občino Kamnik, Ministrstvom za okolje in prostor, ki koordinira izvajanje Alpske konvencije v Sloveniji, in Stalnim sekretariatom Alpske konvencije Innsbruck. Kamnik gosti Mladinski parlament Alpske konvencije od 16. do 20. marca 2015.

Zbrane je sprva pozdravil župan Marjan Šarec, ki je poudaril pomen politike v našem vsakodnevnem življenju: »Prisrčno dobrodošli v Kamniku, Maistrovem mestu, ki ga obdajajo kamniške planine. Občina Kamnik je med 212 občinami v Sloveniji na desetem mestu po velikosti. Obsega 265 km², šteje pa nekaj manj kot 30.000 prebivalcev. V posebno čast in zadovoljstvo mi je, da vas letos lahko pozdravim kot del ekipe, ki je pripravila letošnje srečanje mladih, željnih novih spoznanj. Mladih, ki ne zamahnejo z roko ob omembi politike, temveč zastrižejo z ušesi in začnejo razmišljati o smislu družbenega udejstvovanja. Politika ima dandanašnji slab prizvok. Povezujemo jo s korupcijo, nepoštenostjo, privilegiji, predvsem pa bežimo od nje na vsakem koraku in si dopovedujemo, da se nič ne da storiti. To ni pravi pristop. Politika je poklic, kot vsak drug, s svojimi dobrimi in slabimi platmi. Politika je takšna, kakršno naredimo ljudje, ki se v njej gibljemo. Največja nevarnost učinkoviti in v dobro človeštva usmerjeni politiki je apatija oziroma nezainteresiranost. Zlasti mladi so tista skupina, ki največkrat ostajajo v coni udobja, v njih včasih manjka revolucionarnega naboja, težečega k splošnim družbenim  spremembam. Sistem se lahko spreminja zgolj od znotraj navzven, to pa pomeni, da se mladi ne smejo bati politike, kajti živimo v demokraciji, ki vsebuje večstrankarski sistem. Stranke izražajo svoja stališča v parlamentu, ta stališča pa morajo biti slišana, saj le tako demokracija dobi veljavo. Demokracija ne pomeni, da morajo biti naša stališča medla, všečna, zavita v nerazumljive besede. Za svoje prepričanje se je treba boriti z vso močjo, kajti v zgodovini človeštva je velikokrat neodločnost zdravih sil pripeljala na oblast ljudi s skrajnih političnih polov, ki niso izbirali sredstev za uresničitev svojih skrajnih idej. Tudi danes nismo imuni na takšne pojave in od nas je odvisno, kako se jim bomo uprli. Dragi mladi, iz prve roke vam lahko povem, da se vendarle da spreminjati našo družbo. Pred vstopom v politiko, pred skoraj petimi leti, sem se ukvarjal s politično satiro, po poklicu pa sem dramski igralec. Vesel sem, da boste ravno v Kamniku obravnavali eno najpomembnejših tem današnjega časa, podnebne spremembe in z njimi povezane stvari. Žal tudi na tem področju ne gre brez politike, saj se vsaka odločitev usklajuje dolgo časa. Predolgo. Narava živi po svojih zakonitostih, dolgo časa nam dovoljuje posege, a enkrat odgovori z vso silovitostjo in nam ljudem pokaže, da se požvižga na našo majhnost in kratkoročno gledanje na svet. Spoštovani gostje, srečanje poteka v mesecu marcu, ko občina Kamnik praznuje rojstvo osvoboditelja dobršnega dela Slovenije. Ponosni smo, da se je rodil v Kamniku. Ta ponos izkazuje tudi šola gostiteljica, ki si je nadela njegovo ime. Ni bil politik, bil je vojak in pesnik, slovenski general. Dokazal je, da včasih politiki ne gre zaupati, temveč je potrebno biti samoiniciativen za dosego ciljev. Želim vam dobro počutje v našem mestu, naj vaše resolucije prinesejo miselne preobrate in težijo k izboljšanju bivalnega okolja. Uspešno delo vam želim!«

Ravnatelj Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik mag. Šemso Mujanovič se v svojem nagovoru zahvalil vsem sodelujočim in med drugim dodal: »Mladi boste dobili priložnost iskati in predlagati izboljšave za izbrane probleme držav alpskega področja, politiki in odločevalci pa bodo dobili precej uporabnih idej, ki jih bodo lahko implementirali. Če bodo seveda hoteli zadeve izboljšati. V skladu s pregovorom: »Pobude mladih so enako vredne kot izkušnje starejših,« vam želim predvsem uspešno delo, prijetno počutje na naši šoli, v Kamniku ter Sloveniji in upam, da se boste vračali nazaj k prijateljem, ki ste jih že ali pa jih boste v teh dneh dobili.«

Vodja slovenske delegacije v Alpski konvenciji in državna sekretarka Ministrstva za okolje in prostor mag. Tanja Bogataj je poudarila vlogo mladinskega parlamenta in še med drugim dodala: »V zadnjih letih vse več govorimo o pomembni vlogi mladih za prihodnji razvoj družbe in države, zlasti v luči pospešenega staranja prebivalstva in odseljevanja, kar je še posebej pereče na gorskih območjih. Premalo pa o tem govorijo mladi sami. Mladi potrebujejo izzive, dinamiko, izmenjavo idej in stike…, kar sicer danes spričo dostopne digitalne tehnologije ni več problem.«

V imenu slovenske delegacije je nekaj misli zbranim namenil dijak Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik Benjamnin Zajc: »Upam, da boste uživali v letošnji konvenciji tako, kot smo mi, ko smo dogodek pripravljali. Pomembno je, da smo mladi aktivni državljani, da izrazimo svoje ideje in se zavedamo, da lahko z malimi koraki naredimo velike spremembe. Ponosni smo, da smo del tega projekta

Sklepne misli je dodal generalni sekretar Alpske konvencije mag. Markus Reiterer, ki je mladim ob otvoritveni slovesnosti dejal, da demokracija ni nekaj, kar se zgodi samoumevno, temveč nekaj, kar si moramo prislužiti ter še med drugim dejal: »Ponosno lahko zremo na 10. obletnico Mladinskega parlamenta Alpske konvencije. Z navdušenjem gledam, kako zavzeto sodelujete v razpravah in izbrali ste si zelo težavno temo, ekosistem in podnebne spremembe. Prepričan sem, da boste na konvenciji delovali ustvarjalno in resno, kot to pričakujemo od naših politikov, in želim vam uspešno delo, a hkrati tudi veliko zabave. «

Profesorici iz gimnazije v Innsbrucku Irmgard Sennhofer in Claudia Rauchegger ter generalni sekretar Alpske konvencije mag. Markus Reiterer pa so z razrezom torte zaključili uradni del slovesnosti.

Za kulturni program so poskrbeli Samo Mikuš, Lana Bučevec, Vesna Drolc, Teja Poljanšek, Klara Koprivec, Jonas Tomšič, Ambrož Štih, Žiga Krevs, Martin Ivanuša in Matic Smolnikar. Vezna beseda je pripadala Larisi Vrtačnik.

Po uradnem delu prireditve je sledilo še druženje ob večerji, plesu in glasbi.  

Dopoldanske aktivnosti mladih izpod peresa kamniških dijakov

Teja Škarja, ki aktivno sodeluje v kamniški ekipi YPAC 2015 je zapisala: »Mladi parlamentarci so dan pričeli z ogledom mesta Kamnik. Ker je to srednjeveško mesto zelo ohranjeno, smo jim lahko razkazali kar nekaj znamenitosti. Najprej smo si ogledali trg v središču starega dela Kamnika, okoli katerega se je mesto začelo razvijati. Nato smo se odpravili na zdajšnji Glavni trg, občudovali razgled z ruševin Malega gradu, kjer smo poslušali legendo o kamniški Veroniki in obiskali kapelico frančiškanskega samostana. Nazadnje smo se sprehodili čez Šutno mimo cerkve Marijinega brezmadežnega spočetja, katere znamenitost je samostoječi zvonik, ki je ločen od same cerkve. V neposredni bližini cerkve se nahaja rojstna hiša generala Rudolfa Maistra, po katerem naša šola nosi ime, zato se nam je zdelo pomembno, da ga tujim gostom tudi bolj podrobno predstavimo.

»Po prihodu v šolo je sledilo predavanje Tine Simončič o ekosistemskih storitvah v času podnebnih sprememb, kar je tudi krovna tema letošnjega YPAC srečanja, skupnemu delu pa so sledile razprave v štirih različnih odborih, kjer so se parlamentarci seznanili z različnimi podtemami, kot so tla, proizvodnja hrane in asimilacija odpadkov, gozdovi kot obnovljivi viri ter rekreacija in kulturni vidiki ekosistemov.«


<< Nazaj | Novice