Mali grad

Gorski reševalci pozivajo obiskovalce gora pozimi k previdnosti

09.12.2015

 

V Gorski reševalni zvezi Slovenije pozivajo obiskovalce gora v prihodnjih zimskih mesecih, naj se pred vsakim izletom dobro pripravijo. Svetujejo tudi, naj se pozanimajo o poti in jo izberejo glede na svojo fizično pripravljenost, naj imajo s sabo vso potrebno opremo tudi za zimske razmere in naj sproti preverjajo vremenske razmere, sploh če sneži.

Najpogostejši vzroki za nesreče v gorah so po besedah Matjaža Šerkezija iz gorske reševalne službe pomanjkanje izkušenj, slaba priprava na turo in neznanje, preobremenjenost z željo po dogodivščini oziroma t. i. druga puberteta.

Opozoril je tudi, da obiskovalci gora velikokrat informacije za pot iščejo na spletu in po družbenih omrežjih, kjer pa so praviloma te informacije podane subjektivno. Za nekoga je denimo določena pot lahko zelo lahka, za druge pa izjemno težka in nevarna.

Tako je za zimsko obdobje nujna zimska oprema tudi v gorah. To velja tudi, če še ni snega. Med zimsko opremo sodijo še cepin in dereze. Za primere plazov je s seboj priporočljivo vzeti tudi lavinsko žolno, lavinsko sondo in aluminijasto lopato. Vse to je treba znati tudi uporabljati, pred prvo uporabo v sezoni pa tudi preveriti stanje opreme, je na današnji novinarski konferenci dejal Šerkezi.

Ob tem svetuje planincem, naj v gore nikoli ne zahajajo sami. Upoštevajo naj, da se pozimi hitro znoči, zato je dobro s seboj imeti čelno svetilko. Prav tako naj preverijo odprtost planinskih koč.

Od skupaj 163 oskrbovanih koč je v zimskih mesecih odprtih 123. Stalno odprtih planinskih koč je 56, od tega 26 vse dni v zimskih mesecih, ostale pa vse dni razen ponedeljka ali torka, je pojasnil načelnik gospodarske komisije pri Planinski zvezi Slovenije Janko Rabič. Večinoma gre sicer za koče tretje kategorije v nižjegorju, a je 10 koč prve kategorije stalno odprtih tudi pozimi.

Gorski reševalci so sicer letos v gorah posredovali že v 410 primerih, od tega so morali v 40 odstotkih posredovati s helikopterjem, je povedal predsednik Gorske reševalne zveze Igor Potočnik.

Največ nesreč se zgodi ob vzponu oz. spustu s Triglava. Od vseh poškodovancev je 60 odstotkov Slovencev, ostali pa so tujci. Pri tem Potočnik opozarja, da mit o Čehih, ki naj bi se zaradi slabe opremljenosti pogosto znašli v težavah v gorah, ne drži. Čehi so namreč na dnu lestvice poškodovancev v slovenskih gorah, saj so po njegovih opažanjih vse bolj ozaveščeni glede varnosti v gorah. Je pa priznal, da so se srečali tudi s primeri obiskovalcev gora, ki so s seboj imeli kovček.

Najpogostejši vzroki za nesreče so zdrs, nepoznavanje terena in nezadostna fizična pripravljenost.

Besedilo in fotografija: STA


<< Nazaj | Novice