Kamnik
Občina Kamnik leži v severnem delu osrednje Slovenije, na prehodu med Gorenjsko ravnjo in Celjsko kotlino, ob vznožju KamniškoSavinjskih Alp in nedaleč od prestolnice Ljubljane. Srednjeveško mesto Kamnik predstavlja središče občine, ki po površini meri 265,6 km².
Prebivalstvo
Največja naselitev v občini je na območju mesta Kamnik, Mekinj, Duplice in ob Kamniški Bistrici med Stahovico in Kamnikom. Občina šteje 29 027 prebivalcev (vir: Statistični urad RS, oktober 2011), glede na demografsko strukturo pa sodi, posebej v zadnjih letih, med mlade občine, saj je prebivalstvo relativno mlajše kot je povprečje v Sloveniji.
Mesto Kamnik velja za mesto z bogato zgodovino in kulturno dediščino, mesto z dušo. Kulturni dogodki in številne prireditve bogatijo staro mesto jedro v vseh letnih časih in privabljajo obiskovalce z vseh koncev Slovenije.
Vsako jesen poteka prireditev Dnevi narodnih noš, ki vsako leto v septembru mesto popelje v svet glasbe, plesa, etnološke in oblačilne dediščine.
Mesto ponuja z okolico številne možnosti za rekreacijo in športne aktivnosti, ki omogočajo prijetnejše preživljanje prostega časa. Širni gozdovi v okolici proizvajajo dovolj čistega zraka in obenem predstavljajo čudovito okolje za rekreacijo in sprostitev. Le nekaj korakov iz starega mestnega jedra se pričenja priljubljena rekreacijska pešpot na Stari grad, kjer so še vidne ruševine nekdanje grajske utrdbe.
Turizem
Kamnik v zadnjih letih v svoje kotičke privablja številne obiskovalce, tako domače kot tuje. Turizem za občino predstavlja vedno bolj pomembno panogo, saj že same naravne in kulturne danosti, ki jih mesto z okolico ponuja, nudijo dobre možnosti nadaljnjega razvoja turizma.
Med najbolj obiskane turistične točke sodijo
- Kamniške Alpe z dolino reke Kamniške Bistrice,
- Velika planina,
- staro mesto jedro z romansko kapelico na Malem gradu ter Frančiškanskim samostanom,
- Terme Snovik,
- cvetlični park Arboretum Volčji potok,
- igrišče za golf,
- Naravni zdravilni gaj v Tunjicah,
- muzejska Budnarjeva domačija v Palovčah pri Kamniku in še bi lahko naštevali.
Zgodovina na kratko
Podatki o prazgodovini mesta Kamnik so zelo nenatančni, podobe medle, sklepamo lahko le na podlagi nekaterih dokazov. Obdobje migracij, ko je rimski imperij že bil pred svojim propadom, je zavito v popolno temo. V tej temačnosti se je rodil Kamnik, katerega začetke lahko povezujemo le z nastankom legend in bajk.
Srednjeveški Kamnik se je po stoletjih anonimnosti pojavil v vsej svoji veličini in živel pod okriljem Starega in Malega gradu. V srednjem veku je bilo mesto cvetoče obrtniško središče s kovnico denarja in dom številnih znanih dinastičnih rodbin. Kamnik se v pisnih virih prvič omenja v sredini 12. stoletja, v času, ko je bil center obširnih kranjskih posesti znane bavarske plemiške rodbine, grofov Andeških. Le-ti so svojo pomembnost izkazovali tudi s kovnico denarja, ki je na Malem gradu po letu 1220 kovala novce z napisom »Civitas Stein«. Meščani se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1229, mesto pa je mestne pravice dobilo že prej.